Poišči buklo

torek, 13. februar 2018

Lucinda Riley: The Girl on the Cliff


Družinska saga o ljubezni, pogumu, človeški naravi in napakah.


Avtor: Lucinda Riley
Naslov: The Girl in the Cliff/Das Mädchen auf den Klippen
Prevajalec: Sonja Hauser
Leto izdaje: 2011/2012
Založba: Goldmann
Št. strani: 445
ISBN: 978-3-442-47789-0
Žanr: roman
Goodreads

Granie Rayn iz New Yorka pobegne nazaj na rodno Irsko. Nekega dne med sprehodom na vrhu klifa sreča deklico Auroro, za katero po spletu dogodkov začne skrbeti in jo takoj vzljubi. A zgodbi obeh družin že generacije povezuje skrivnost.

Usmerila je pogled na morje. Bilo je mirno, speča pošast, ki se lahko vsak trenutek prebudi in povzroči kaos.
Ko se je Grenie odpravila proti domu, je premišljevala, če to velja tudi za moškega, ki ga je pravkar spoznala.

V knjigi The Girl on the Cliff pravzaprav beremo o zgodbi dveh družin, ki sta že več generacij med seboj tesno prepleteni. Dele zgodb povezuje Aurorino pripovedovanje, ki je prav tako skrivnostno in polno namigov, kot pripoved drugih oseb. Pripovedovanje se deli na sedanjost in preteklost. Pripoveduje več oseb, a so njihovi glasovi lahko ločljivi in med seboj zelo raznoliki. Ker je zgodba polna preobratov in skrivnosti, bralec nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo ter kaj se skriva v preteklosti. Kar nekaj preobratov in skrivnosti me je presenetilo in razžalostilo.

Po mojem mnenju to ni vesela zgodba s srečnim koncem. To je žalostna zgodba o usodi obeh družin, ki se zelo hitro odvija pred bralčevimi očmi. Je pa vsekakor zanimiva in nepredvidljiva. Presenetljivo mi je bil najbolj všeč del zgodbe, ki se dogaja malo pred, med ter po 1. svetovni vojni.

Začenjam razumeti, kako lahko iz bolečine črpamo moč in modrost, ter da prav tako spada k življenju, kot sreča in zadovoljstvo. Vse vsebuje naravno ravnovesje. Kako naj človek ve, , da je srečen, če včasih ni žalosten? In kako naj se počuti zdravega, če ni tu in tam bolan?

Zelo težko vam povem kaj več o tej knjigi, ne da bi razkrila preveč. Vsekakor jo je potrebo brati lepo po vrsti in ne polistati naprej. Če so vam všeč družinske sage, polne zapletov in skrivnosti, je to knjiga za vas. Če vas po koncu branja zanima še kaj o časovnem obdobju ali tematikah, ki jih zajema knjiga, je pisateljica na koncu sestavila še seznam literature.

Ali ste prebrali kakšno knjigo Lucinde Riley? Jaz imam na polici še The Lavender Garden.

Prijetno branje,
Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v nemškem jeziku. Navedeni citati jo moj prevod po nemškem prevodu.

nedelja, 4. februar 2018

Najboljše knjige leta 2017

Po knjigah, ki so me v preteklem letu razočarale, so na vrsto prišle še tiste res dobre knjige, ki mi kar ne gredo iz glave.

Knjige so navedene v vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.



Hannah Rothschild: The Improbability of Love
Leto sem začela z zanimiv knjigo, ki me je s svojim načinom pripovedovanja zelo pritegnila. V zgodbi se prepleta ljubezen, osebna rast, kulinarika, umetnost in temna skrivnost iz časa 2. svetovne vojne. Knjiga mi je bila všeč, saj vsebuje veliko več kot le ljubezensko zgodbo. Je tudi smešna ter hkrati nagovarja nekatere resen tematike. Pritegnila pa me je tudi zaradi kulinarike in umetnostne zgodovine, ki sta dve področji, ki ju imam neizmerno rada.

My future depends on people believing that I am worth something and need protecting. Art only survives by striking a chord in someone's heart and offering solace and reassurance.

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby
Nisem mama, a ta knjiga o materinstvu mi je bila zalo všeč in sem jo zelo hitro prebrala. Giovanna govori o svojih izkušnjah in se dotakne časa, še preden je prvič postala mama. Govori pa tudi o drugih temah, ki nanašajo tudi na tiste, ki niso starši. Tako piše o samopodobi, odnosu do telesa, prisotnosti in vplivu medijev. Avtorica poudarja, da ta knjiga ni priročnik za vzgojo, ampak naj vsak vzgaja po svojih občutkih in se ne ozira na druge. Le če bo mati srečna, bo srečen tudi otrok.

Our words affect others. We use them to strengthen or to belittle and crush. I know what I want mone to do.

Gordie Howe: Hr. Hockey
Rada spremljam hokej in to je bila prva biografija vezena na ta šport, ki sem jo prebrala. Gordijevo življenje je fascinantno in navdihujoče. Od življenja v revščini med in po drugi svetovni vojni, do izjemne profesionalne hokejske kariere, tekom katere je celo zaigral skupaj s sinovoma. Veliko lahko preberemo tudi o poteku hokejske igre in razvoju NHL lige, kar je zelo zanimivo. Življenjska zgodba Gordija Howa je zelo bogata in vredna branja.

First you learn to play, then you learn to win.

To je moja najljubša knjiga, ki sem jo prebrala v letu 2017. S svojo tematiko in načinom pisanja se mi zdi preprosto enkratna in priporočila bi jo vsakomur. Knjiga se spopada z mnogimi danes pomembnimi tematikami: obstojem Boga, odnosom med zahodnim in vzhodnim svetom, močjo prve ljubezni, starševskimi odnosi... Najprej sem si izvod knjige izposodila v knjižnici. Ker me je tako zelo navdušila, sem si kasneje kupila svoj izvod. To se ne zgodi pogosto, kar veliko pove o tej knjigi.

Early on she learned that there was no fight more hurtful than a family fight and no family fight more hurtful than one over God.

Ta serija je postala moja nova obsesija. Potegnila me je vas in me navdušila. Vsak del je nekaj posebnega. Med tem, ko se zgodba razvija, spoznamo vedno več karakterjev in njihovih zgodb, zgodovino sveta ter ustroj sveta. Glavne junake sem vzljubila in se nanje navezala. Všeč mi je, da so ženski liki močni, se razvijajo, a imajo tudi svoje napake. Komaj čakam, da v prihodnjih delih izvem še več o drugih osebah, ne le glavnih junakih. Žal bom na to morala še kar malo počakati.

„I will say this once – and only once,“ Rhysand purred, stalking to the map on the wall, „You can be a pawn, be someone's reward, and spend the rest of your immortal life bowing and scraping and pretending you're less than him, that Ianthe, than any of us“... „Or“ he plowed ahead, „you're got another choice. You can master whatever power we gave you, and make it count.“

Katera je bila najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017? Komaj čakam, da najdem še kakšno odlično knjigo.

Prijetno branje,

Pina