Poišči buklo

sreda, 31. januar 2018

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses (serija)

Ta sestavek bo slavospev prvim trem delom serije A Court of Throns and Roses, ki me je v preteklem letu zelo navdušila.

A Court of Thorns and Roses (2015)
Feyre v gozdu ubije volka. Ko vrata majhne razmajane koče podre velik strašen volk, mora Feyre odslužiti kazen, saj je ubila vilina. Vse stare pripovedke so resnične. Kako se bo preprosto dekle, ki je polno dvomov o sebi, znašlo, med na prvi pogled popolnimi bitji. Ali ji bo uspelo zlomiti stari urok?

Here were the creatures of the blood-filled legents, the ones that slipped through the wall to torment and slaughter mortals. The ones I would have been glad to kill that day in the snowy woods.

A Court of Mist and Fury (2016)
V srditem spopadu za svoje življenje in življenje najdražjih, je Feyre izgubila del sebe. Sedaj se mora ponovno najti ter na novo prepoznati sovražnike in prijatelje. Ali bo zopet našla sebe ter rešila človeški svet pred propadom?

Be glade of your kuman heart, Feyre. Pity those who don't feel anything at all.

A Court of Wings and Ruin (2017)
Končna bitka z Hybrionom je pred nami. Kdo se bo postavil na katero stran ter kakšna bo cena uspeha?

“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker."




V prvem delu sem opazila še največ pravljičnih elementov in vzporednic. V vsaki knjigi naletimo na veliko število novih nastopajočih, a so v zgodbo vpeljane na tak način, da sem si hitro zapomnila, kdo je kdo ter kakšno vlogo igra.

Z vsako knjigo sem se bolj poglobila in vzljubila magičen svet, v ustroj katerega, zaradi dobrega pisanja, nisem nikoli podvomila. Tudi glavne protagoniste sem zelo vzljubila. Všeč mi je, da niso enoplastni, da imajo svoje napake, zgodovino, ki jih zaznamuje in se tekom zgodbe razvijajo.

Ob izidu knjig, sem na Youtubu slišala veliko dobrega o tej seriji. Dokončno pa me je o njej prepričala Nejina objava na njenem blogu Pesem ptic. Tudi ti si jo preberi tukaj in se pridruži klubu oboževalk teh knjig.

Prvi dve knjigi sem prebrala neposredno eno za drugo. Tako se je zgodba obeh stkala v celoto, ker mi je zelo všeč. Tudi s tretjo knjigo nisem dolgo odlašala, saj nisem želela izgubiti zanimanja in povezanosti z protagonisti. Res sem vesela, da nisem odlašala, kot pri kaki drugi seriji. Sedaj pa nestrpno pričakujem naslednji del.

Nekako le zelo težko opišem, kako zelo so me te tri knjige pritegnile! Če si jih tudi ti prebral in so ti všeč, v komentarjih zapiši, kaj zakaj je temu tako.

Prijetno branje,

Pina

torek, 16. januar 2018

Knjige, ki so me leta 2017 razočarale

Tudi po končanem branju, sem na vse te knjige še vedno pogosto pomislila. Knjige, ki so me v letu 2017 razočarale, niso slabe knjige, le zame niso bile prave. To je moje osebno mnenje, zato se ne jezite preveč, če boste na tem kratkem seznamu naleteli na knjigo, ki vam je bila všeč.

Knjige so razvrščene po vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

E.L. James: Fifty shades Darker; Fifty Shades Freed; Grey
S prijateljico sva v februarju šli v kino gledati film iz te serije in me je zanimalo, kaj se bo zgodilo naprej. Knjige sem tako hitro prebrala, a imela z njimi kar nekaj problemov. Predvsem so me motili odnosi med liki.

Emily Brontë: Viharni vrh (Wuthering Heights)
Knjigo sem si izposodila v knjižnici misleč, da je nekje pač potrebno začeti z branjem del sester Brontë. Sedaj vem, da bi bilo veliko bolj pametni najprej vzeti v roke kakšno drugo delo. Všeč mi je bila struktura knjige. Probleme sem imela predvsem pri zgodbi, ki se mi je zdela preprosto rečeno čudna in me ni pritegnila. Na začetku branja sem bila zmedena in dolgo nisem vedela, o čem govori knjiga.


Susan Elizabeth Phillips: The Great Escape
Pred leti sem kar požrla vse prevedene knjige te avtorice. Potem sem si kupila še nekaj angleških ter tudi te hitro prebrala. Na polici je osamljena ostala le še knjiga The Great Escape, ki pa mi žal ni bila tako všeč kot njena druga dela. Vsebina me nekako ni pretegnila. Bolj mi je bila všeč stranska zgodba, kot glavna.

Maeve Binchy: Hiša na Tari (Tara Road)
Ta družinska zgodba, ki se vrti okoli prebivalcev hiše na Tari, se mi je zdela zelo dolga. Pritegnil me je šele zadnji del, ko glavna junakinja odide v Ameriko. Nadvse všeč pa mi je bilo, da je dogajanje postavljeno na Irsko, saj mi je le ta zelo všeč. Več mojih misli si lahko preberete v tem prispevku.



Carrie Hope Fletcher: All That She Can See
Res sem si zelo želela, da bi mi bila ta knjiga všeč, saj mi je avtorica zelo všeč. A temu žel ni bilo tako. Knjiga ima definitivno svoje svetle plati. Ideja, da vsakega človeka spremljajo njegova čustva, se mi je zdela res dobra. A potem je za moj okus zgodba zavila v malo čudno smer. Moje razmišljanje o tej knjigi si lahko preberete tu.


Rupi Kaur: Med in mleko (Milk and honey)
Mogoče bo za nekatere zelo čudno, da se je ta zbirka poezije, ki je trenutno tudi pri nas zelo priljubljena, znašla na tem seznamu. Ideja in teme, ki jih pesnica nagovarja, so mi všeč, a sama izvedba in pesniška sredstva, ki se jih pri tem poslužuje, niso ravno zame. O svojem pogledu na to pesniško zbirko sem se razpisala tu.


Katera knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017, bi se uvrstila na vaš seznam knjiga, ki so vas razočarale?

Prijetno branje,

Pina

Hannah Glasse: Everlasting Syllabub and the Art of Carving

Zelo rada kuham in dobro jem. Rada bi bolje razumela tradicijo in zgodovino kulinarike skozi čas po svetu. Zato sem si kupila tri majhne knjižice iz zbirke Great Food, ki je izšla pri Penguinu. Kateri sta še drugi dve, si lahko pogledate tu.


Avtor: Hannah Glasse
Naslove: Everlasting Syllabub and the Art of Carving
Leto izdaje: 2011 (1747)
Založba: Penguin Classics
Št. strani: 105
ISBEN: 978-0-241-951-95113-3
Žanr: kuharica
Goodreads

Hannah Glasse je živela med leti 1708 in 1780. Leta 1747 je prvič objavila knjigo The Art of Cookery Made Plain and Easy. To je bila najbolj priljubljena kuharska knjiga 18. stoletja. V Everlasting Syllabub and the Art of Carving so ponatisnjeni izbrani odlomki.

Že na začetku Glassova napiše, da je knjiga namenjena izboljšanju kuhinje vsaki gospodinji in služabnikom. Kuharica je zbirka receptov in napotkov, kako prepoznati različne sestavine in njihovo svežino.

I dare say, that every servant who can but read, will be capable of making a tolerable good cook, and those who have the least notion of Cookery cannot miss of being very good ones.

Najbolj zanimive so se mi zdele začetne strani, v katerih opisuje svoj namen pisanja takšne knjige. Zanimiv je tudi zadnje del, v katerem so opisana različna zdravila in produkti za osebno nego. Zanimiv se mi je zdel sestavek za zdrave lase. Tako produkti so dan danes zelo priljubljeni.

Mnogi recepti in opisi živil so se mi zdeli med seboj enaki. Da bi sploh ugotovila, o čem je govora, sem morala kar nekajkrat poseči po slovarju. Tako sem se naučila vsaj kaj novega. Mislim, da nikoli ne bom skuhala nič po tej knjigi, saj skoraj vsi recepti zahtevajo velike količine jajc, sladkorja ali masla, sama pa se takih receptov raje izogibam. To je definitivno vpliv sodobnega načina življenja. Najbolj koristen se mi je zdel prvi del knjige, v katerem so opisana različna živila, njihova uporaba ter kako prepoznamo njihovo svežino. To znanje je zelo koristno. Ta del bom morda še kdaj prebrala.

Knjižica je zanimiva že zaradi pogleda na sestavine in način kuhanja v 18. stoletju, ki se močno razlikuje od današnjega. V času, ko lahko produkte priročno dobimo na policah trgovine tekom celega leta, se sploh ne zavedamo več pomena sezonskih sestavin ter uporabe morda na prvi pogled ne najbolj lepih delov sestavin.

Everlasting Syllabub and the Art of Carving res ni najbolj napeto branje in zato sem to tanko knjižico brala skoraj dva meseca. Če tu in tam prebereš kakšno stran, je branje prav zanimivo.

Katera je tvoja najljubša kuharska knjiga?

Prijetno branje,

Pina