Poišči buklo

ponedeljek, 02. april 2018

Sarah Clelland: The National Trust Book of Scones: 50 Delicious Recipes and Some Curious Crumbs of History

Ko gresta zgodovina in slastno pecivo z roko v roki.


Avtor: Sarah Clelland
Naslov: The National Trust Book of Scones: 50 Delicious Recipes and Some Curious Crumbs of History
Leto izdaje: 2017
Založba: National Trust Books
Št. strani: 128
ISBN: 9781909881938
Žanr: kulinarika, potopis
Goodreads

Ko je Sarah Clelland dopolnila 39 let, se je včlanila v National trust. National trust je konzervacijska organizacija v Angliji, Wellsu in na Severnem Irskem, ki ohranja in varuje zgodovinske kraje in prostore. Ustanovljena je bila leta 1895. Sarah se je odločila, da bo obiskovala kraje, ki so pod njihovo zaščito in povsod poizkusila tudi njihove čajne kolačke imenovane „scone“. O tem je začela pisati blog in s časoma je iz tega nastala knjiga.

V tej knjigi najdemo 50 krajev in 50 receptov, vedno eden poleg drugega. To je morda malo neobičajna knjiga za branje od prve do zadnje strani, a ravno to sem naredila in ob tem zelo uživala. Recepti niso opremljeni z slikami in kraji ne z fotografijami, zato je potrebno uporabiti malo domišljije ali pa strica googla, ki nam pokaže vse te prečudovite kraje. Na vsakih nekaj strani, sem na internetu pobrskala za fotografijami, ki so me res očarale.

Opisi znamenitosti so sestavljeni iz zgodovinskih dejstev. Tako avtorica vedno oriše pomembna zgodovinska dejstva, dogodke in ljudi, ki so povezani s krajem in kako so prišli pod okrilje organizacije National trust. Da pa so ti sestavki bolj zabavni, nam opiše tudi kakšno zanimivo zgodovinsko ali zabavno osebno anekdoto, ki bralca nasmeje. Tu se zelo dobro čuti avtoričina osebna nota, kar mi je bilo zalo všeč.

En recept sem tudi že preizkusila. Spekla sem „Cheese Scones“. Odlični so bili. Vsekakor bom v prihodnje zamesila še kakšne.

Knjiga vsebuje recepte in vsakemu, ki jo bo prelistal, se bodo začele cediti sline. Tako bo slej kot prej končala ta knjiga v kuhinji, kjer bo nadobuden pek probal listati po njej z rokami umazanimi od moke ali česa drugega. Želela bi si, da bi bila knjiga narejena iz papirja, ki bi bil malo bolj odporen na packe.

Ob branju sem zelo uživala. Knjiga je v meni vzbudila željo po peki in raziskovanju. Zelo verjetno je, da teh krajev ne bom nikoli obiskala, a morda pa enega ali dva vseeno kdaj uspem obiskati.

Če bi radi izvedeli več o dejavnostih, ki jih vodi National trust, obiščite njihovo stran https://www.nationaltrust.org.uk/ . Avtorici lahko sledile pri nadaljnjem raziskovanju kolačkov in Velike Britanije na blogu http://nationaltrustscones.blogspot.si/ .

Prijetno branje,
Pina

ponedeljek, 05. marec 2018

TV serija: The Good Place – 1. in 2. sezona


Kako so videti nebesa?

Igrajo: Kristen Bell, Ted Danson, William Jackson Harper, Jameela Jamil, D'Arcy Carden, Manny Jacinto
Ustvarjalci: Michael Schur
Jezik: angleščina
Premiera: 19. september 2016
Televizijska hiša: NBC
Št. sezone: 2
Št. epizod: 13, 13
Dolžina: ca. 22 min
Žanr: komedija, utopija

Že takoj v prvi epizodi izvemo, da je prišlo do napake in je Elenor po pomoti pristala v nebesih. V nebesih ima vsak človek svojo sorodno dušo. Elenorina je Chidi, ki se zaveže, da jo bo z učenjem filozofije naučil biti dober človek.


Večinoma spremljmo Eleonoro in Chidi ter drugi par Jasona in Tahani. Pomembno vlogo igra še arhitekt Michael ter robot Janet.

Ko sem začela gledati serijo, se mi je zdela zelo čudna in brez smisla. A sedaj, ko sem videla prvi dve sezoni, temu ni več tako. Serija je komična in se hkrati ukvarja z preučevanjem človeške narave. Le prepustiti se je potrebno njeni včasih že bizarni plati. Všeč mi je tudi, da me ta serija vedno znova preseneti. V dobrem smislu. Ko že mislim, da sem jo pogruntala, mi dokaže, da temu ni tako.

Tekom serije spremljamo razvoj glavnih oseb, čeprav so že mrtve. Spoznavamo jih preko anekdot, šal in pogledov v preteklost oseb. Vse to pa odpira vprašanja o morali in vrednotah ter da gledalcu snov za premislek. Zakaj je človek dober in zakaj slab? Ali se pri tako kompleksnih bitjih, kot je človek, sploh lahko dejanja razdeli le na dve skupini?

Po koncu prve sezone sem se vprašala, kam sploh lahko še gre zgodba. In zopet sem bila presenečena. Več vam raje ne vi povedala. Če ne bi radi vedeli preveč, si ne oglejte napovednika za drugo sezono.


The Good Place sem začela gledati, ker mi je všeč Kristen Bell. Nadaljevala pa sem, ker je to res drugačna serija, ki ne postane dolgočasna. Sedaj sem predvsem navdušena nad likom Michaela, ki ga igra Ted Danson.

Če vas je ta prispevek vsaj malo nagovorim, dajte seriji priložnost. Poglejte deli ali dva, saj je z vsako epizodo uživanje v njej boljše. Serija je bila tudi podaljšana za tretjo sezono.

Ali ste si že ogledali The Good Place? Kakšni so vaši vtisi?

Prijetno gledanje, 
Pina

torek, 13. februar 2018

Lucinda Riley: The Girl on the Cliff


Družinska saga o ljubezni, pogumu, človeški naravi in napakah.


Avtor: Lucinda Riley
Naslov: The Girl in the Cliff/Das Mädchen auf den Klippen
Prevajalec: Sonja Hauser
Leto izdaje: 2011/2012
Založba: Goldmann
Št. strani: 445
ISBN: 978-3-442-47789-0
Žanr: roman
Goodreads

Granie Rayn iz New Yorka pobegne nazaj na rodno Irsko. Nekega dne med sprehodom na vrhu klifa sreča deklico Auroro, za katero po spletu dogodkov začne skrbeti in jo takoj vzljubi. A zgodbi obeh družin že generacije povezuje skrivnost.

Usmerila je pogled na morje. Bilo je mirno, speča pošast, ki se lahko vsak trenutek prebudi in povzroči kaos.
Ko se je Grenie odpravila proti domu, je premišljevala, če to velja tudi za moškega, ki ga je pravkar spoznala.

V knjigi The Girl on the Cliff pravzaprav beremo o zgodbi dveh družin, ki sta že več generacij med seboj tesno prepleteni. Dele zgodb povezuje Aurorino pripovedovanje, ki je prav tako skrivnostno in polno namigov, kot pripoved drugih oseb. Pripovedovanje se deli na sedanjost in preteklost. Pripoveduje več oseb, a so njihovi glasovi lahko ločljivi in med seboj zelo raznoliki. Ker je zgodba polna preobratov in skrivnosti, bralec nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo ter kaj se skriva v preteklosti. Kar nekaj preobratov in skrivnosti me je presenetilo in razžalostilo.

Po mojem mnenju to ni vesela zgodba s srečnim koncem. To je žalostna zgodba o usodi obeh družin, ki se zelo hitro odvija pred bralčevimi očmi. Je pa vsekakor zanimiva in nepredvidljiva. Presenetljivo mi je bil najbolj všeč del zgodbe, ki se dogaja malo pred, med ter po 1. svetovni vojni.

Začenjam razumeti, kako lahko iz bolečine črpamo moč in modrost, ter da prav tako spada k življenju, kot sreča in zadovoljstvo. Vse vsebuje naravno ravnovesje. Kako naj človek ve, , da je srečen, če včasih ni žalosten? In kako naj se počuti zdravega, če ni tu in tam bolan?

Zelo težko vam povem kaj več o tej knjigi, ne da bi razkrila preveč. Vsekakor jo je potrebo brati lepo po vrsti in ne polistati naprej. Če so vam všeč družinske sage, polne zapletov in skrivnosti, je to knjiga za vas. Če vas po koncu branja zanima še kaj o časovnem obdobju ali tematikah, ki jih zajema knjiga, je pisateljica na koncu sestavila še seznam literature.

Ali ste prebrali kakšno knjigo Lucinde Riley? Jaz imam na polici še The Lavender Garden.

Prijetno branje,
Pina

Opomba: Knjigo sem prebrala v nemškem jeziku. Navedeni citati jo moj prevod po nemškem prevodu.

nedelja, 04. februar 2018

Najboljše knjige leta 2017

Po knjigah, ki so me v preteklem letu razočarale, so na vrsto prišle še tiste res dobre knjige, ki mi kar ne gredo iz glave.

Knjige so navedene v vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.



Hannah Rothschild: The Improbability of Love
Leto sem začela z zanimiv knjigo, ki me je s svojim načinom pripovedovanja zelo pritegnila. V zgodbi se prepleta ljubezen, osebna rast, kulinarika, umetnost in temna skrivnost iz časa 2. svetovne vojne. Knjiga mi je bila všeč, saj vsebuje veliko več kot le ljubezensko zgodbo. Je tudi smešna ter hkrati nagovarja nekatere resen tematike. Pritegnila pa me je tudi zaradi kulinarike in umetnostne zgodovine, ki sta dve področji, ki ju imam neizmerno rada.

My future depends on people believing that I am worth something and need protecting. Art only survives by striking a chord in someone's heart and offering solace and reassurance.

Giovanna Fletcher: Happy Mum, Happy Baby
Nisem mama, a ta knjiga o materinstvu mi je bila zalo všeč in sem jo zelo hitro prebrala. Giovanna govori o svojih izkušnjah in se dotakne časa, še preden je prvič postala mama. Govori pa tudi o drugih temah, ki nanašajo tudi na tiste, ki niso starši. Tako piše o samopodobi, odnosu do telesa, prisotnosti in vplivu medijev. Avtorica poudarja, da ta knjiga ni priročnik za vzgojo, ampak naj vsak vzgaja po svojih občutkih in se ne ozira na druge. Le če bo mati srečna, bo srečen tudi otrok.

Our words affect others. We use them to strengthen or to belittle and crush. I know what I want mone to do.

Gordie Howe: Hr. Hockey
Rada spremljam hokej in to je bila prva biografija vezena na ta šport, ki sem jo prebrala. Gordijevo življenje je fascinantno in navdihujoče. Od življenja v revščini med in po drugi svetovni vojni, do izjemne profesionalne hokejske kariere, tekom katere je celo zaigral skupaj s sinovoma. Veliko lahko preberemo tudi o poteku hokejske igre in razvoju NHL lige, kar je zelo zanimivo. Življenjska zgodba Gordija Howa je zelo bogata in vredna branja.

First you learn to play, then you learn to win.

To je moja najljubša knjiga, ki sem jo prebrala v letu 2017. S svojo tematiko in načinom pisanja se mi zdi preprosto enkratna in priporočila bi jo vsakomur. Knjiga se spopada z mnogimi danes pomembnimi tematikami: obstojem Boga, odnosom med zahodnim in vzhodnim svetom, močjo prve ljubezni, starševskimi odnosi... Najprej sem si izvod knjige izposodila v knjižnici. Ker me je tako zelo navdušila, sem si kasneje kupila svoj izvod. To se ne zgodi pogosto, kar veliko pove o tej knjigi.

Early on she learned that there was no fight more hurtful than a family fight and no family fight more hurtful than one over God.

Ta serija je postala moja nova obsesija. Potegnila me je vas in me navdušila. Vsak del je nekaj posebnega. Med tem, ko se zgodba razvija, spoznamo vedno več karakterjev in njihovih zgodb, zgodovino sveta ter ustroj sveta. Glavne junake sem vzljubila in se nanje navezala. Všeč mi je, da so ženski liki močni, se razvijajo, a imajo tudi svoje napake. Komaj čakam, da v prihodnjih delih izvem še več o drugih osebah, ne le glavnih junakih. Žal bom na to morala še kar malo počakati.

„I will say this once – and only once,“ Rhysand purred, stalking to the map on the wall, „You can be a pawn, be someone's reward, and spend the rest of your immortal life bowing and scraping and pretending you're less than him, that Ianthe, than any of us“... „Or“ he plowed ahead, „you're got another choice. You can master whatever power we gave you, and make it count.“

Katera je bila najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017? Komaj čakam, da najdem še kakšno odlično knjigo.

Prijetno branje,

Pina

sreda, 31. januar 2018

Sarah J. Maas: A Court of Thorns and Roses (serija)

Ta sestavek bo slavospev prvim trem delom serije A Court of Throns and Roses, ki me je v preteklem letu zelo navdušila.

A Court of Thorns and Roses (2015)
Feyre v gozdu ubije volka. Ko vrata majhne razmajane koče podre velik strašen volk, mora Feyre odslužiti kazen, saj je ubila vilina. Vse stare pripovedke so resnične. Kako se bo preprosto dekle, ki je polno dvomov o sebi, znašlo, med na prvi pogled popolnimi bitji. Ali ji bo uspelo zlomiti stari urok?

Here were the creatures of the blood-filled legents, the ones that slipped through the wall to torment and slaughter mortals. The ones I would have been glad to kill that day in the snowy woods.

A Court of Mist and Fury (2016)
V srditem spopadu za svoje življenje in življenje najdražjih, je Feyre izgubila del sebe. Sedaj se mora ponovno najti ter na novo prepoznati sovražnike in prijatelje. Ali bo zopet našla sebe ter rešila človeški svet pred propadom?

Be glade of your kuman heart, Feyre. Pity those who don't feel anything at all.

A Court of Wings and Ruin (2017)
Končna bitka z Hybrionom je pred nami. Kdo se bo postavil na katero stran ter kakšna bo cena uspeha?

“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker."




V prvem delu sem opazila še največ pravljičnih elementov in vzporednic. V vsaki knjigi naletimo na veliko število novih nastopajočih, a so v zgodbo vpeljane na tak način, da sem si hitro zapomnila, kdo je kdo ter kakšno vlogo igra.

Z vsako knjigo sem se bolj poglobila in vzljubila magičen svet, v ustroj katerega, zaradi dobrega pisanja, nisem nikoli podvomila. Tudi glavne protagoniste sem zelo vzljubila. Všeč mi je, da niso enoplastni, da imajo svoje napake, zgodovino, ki jih zaznamuje in se tekom zgodbe razvijajo.

Ob izidu knjig, sem na Youtubu slišala veliko dobrega o tej seriji. Dokončno pa me je o njej prepričala Nejina objava na njenem blogu Pesem ptic. Tudi ti si jo preberi tukaj in se pridruži klubu oboževalk teh knjig.

Prvi dve knjigi sem prebrala neposredno eno za drugo. Tako se je zgodba obeh stkala v celoto, ker mi je zelo všeč. Tudi s tretjo knjigo nisem dolgo odlašala, saj nisem želela izgubiti zanimanja in povezanosti z protagonisti. Res sem vesela, da nisem odlašala, kot pri kaki drugi seriji. Sedaj pa nestrpno pričakujem naslednji del.

Nekako le zelo težko opišem, kako zelo so me te tri knjige pritegnile! Če si jih tudi ti prebral in so ti všeč, v komentarjih zapiši, kaj zakaj je temu tako.

Prijetno branje,

Pina

torek, 16. januar 2018

Knjige, ki so me leta 2017 razočarale

Tudi po končanem branju, sem na vse te knjige še vedno pogosto pomislila. Knjige, ki so me v letu 2017 razočarale, niso slabe knjige, le zame niso bile prave. To je moje osebno mnenje, zato se ne jezite preveč, če boste na tem kratkem seznamu naleteli na knjigo, ki vam je bila všeč.

Knjige so razvrščene po vrstnem redu, v katerem sem jih prebrala.

E.L. James: Fifty shades Darker; Fifty Shades Freed; Grey
S prijateljico sva v februarju šli v kino gledati film iz te serije in me je zanimalo, kaj se bo zgodilo naprej. Knjige sem tako hitro prebrala, a imela z njimi kar nekaj problemov. Predvsem so me motili odnosi med liki.

Emily Brontë: Viharni vrh (Wuthering Heights)
Knjigo sem si izposodila v knjižnici misleč, da je nekje pač potrebno začeti z branjem del sester Brontë. Sedaj vem, da bi bilo veliko bolj pametni najprej vzeti v roke kakšno drugo delo. Všeč mi je bila struktura knjige. Probleme sem imela predvsem pri zgodbi, ki se mi je zdela preprosto rečeno čudna in me ni pritegnila. Na začetku branja sem bila zmedena in dolgo nisem vedela, o čem govori knjiga.


Susan Elizabeth Phillips: The Great Escape
Pred leti sem kar požrla vse prevedene knjige te avtorice. Potem sem si kupila še nekaj angleških ter tudi te hitro prebrala. Na polici je osamljena ostala le še knjiga The Great Escape, ki pa mi žal ni bila tako všeč kot njena druga dela. Vsebina me nekako ni pretegnila. Bolj mi je bila všeč stranska zgodba, kot glavna.

Maeve Binchy: Hiša na Tari (Tara Road)
Ta družinska zgodba, ki se vrti okoli prebivalcev hiše na Tari, se mi je zdela zelo dolga. Pritegnil me je šele zadnji del, ko glavna junakinja odide v Ameriko. Nadvse všeč pa mi je bilo, da je dogajanje postavljeno na Irsko, saj mi je le ta zelo všeč. Več mojih misli si lahko preberete v tem prispevku.



Carrie Hope Fletcher: All That She Can See
Res sem si zelo želela, da bi mi bila ta knjiga všeč, saj mi je avtorica zelo všeč. A temu žel ni bilo tako. Knjiga ima definitivno svoje svetle plati. Ideja, da vsakega človeka spremljajo njegova čustva, se mi je zdela res dobra. A potem je za moj okus zgodba zavila v malo čudno smer. Moje razmišljanje o tej knjigi si lahko preberete tu.


Rupi Kaur: Med in mleko (Milk and honey)
Mogoče bo za nekatere zelo čudno, da se je ta zbirka poezije, ki je trenutno tudi pri nas zelo priljubljena, znašla na tem seznamu. Ideja in teme, ki jih pesnica nagovarja, so mi všeč, a sama izvedba in pesniška sredstva, ki se jih pri tem poslužuje, niso ravno zame. O svojem pogledu na to pesniško zbirko sem se razpisala tu.


Katera knjiga, ki ste jo prebrali v letu 2017, bi se uvrstila na vaš seznam knjiga, ki so vas razočarale?

Prijetno branje,

Pina

Hannah Glasse: Everlasting Syllabub and the Art of Carving

Zelo rada kuham in dobro jem. Rada bi bolje razumela tradicijo in zgodovino kulinarike skozi čas po svetu. Zato sem si kupila tri majhne knjižice iz zbirke Great Food, ki je izšla pri Penguinu. Kateri sta še drugi dve, si lahko pogledate tu.


Avtor: Hannah Glasse
Naslove: Everlasting Syllabub and the Art of Carving
Leto izdaje: 2011 (1747)
Založba: Penguin Classics
Št. strani: 105
ISBEN: 978-0-241-951-95113-3
Žanr: kuharica
Goodreads

Hannah Glasse je živela med leti 1708 in 1780. Leta 1747 je prvič objavila knjigo The Art of Cookery Made Plain and Easy. To je bila najbolj priljubljena kuharska knjiga 18. stoletja. V Everlasting Syllabub and the Art of Carving so ponatisnjeni izbrani odlomki.

Že na začetku Glassova napiše, da je knjiga namenjena izboljšanju kuhinje vsaki gospodinji in služabnikom. Kuharica je zbirka receptov in napotkov, kako prepoznati različne sestavine in njihovo svežino.

I dare say, that every servant who can but read, will be capable of making a tolerable good cook, and those who have the least notion of Cookery cannot miss of being very good ones.

Najbolj zanimive so se mi zdele začetne strani, v katerih opisuje svoj namen pisanja takšne knjige. Zanimiv je tudi zadnje del, v katerem so opisana različna zdravila in produkti za osebno nego. Zanimiv se mi je zdel sestavek za zdrave lase. Tako produkti so dan danes zelo priljubljeni.

Mnogi recepti in opisi živil so se mi zdeli med seboj enaki. Da bi sploh ugotovila, o čem je govora, sem morala kar nekajkrat poseči po slovarju. Tako sem se naučila vsaj kaj novega. Mislim, da nikoli ne bom skuhala nič po tej knjigi, saj skoraj vsi recepti zahtevajo velike količine jajc, sladkorja ali masla, sama pa se takih receptov raje izogibam. To je definitivno vpliv sodobnega načina življenja. Najbolj koristen se mi je zdel prvi del knjige, v katerem so opisana različna živila, njihova uporaba ter kako prepoznamo njihovo svežino. To znanje je zelo koristno. Ta del bom morda še kdaj prebrala.

Knjižica je zanimiva že zaradi pogleda na sestavine in način kuhanja v 18. stoletju, ki se močno razlikuje od današnjega. V času, ko lahko produkte priročno dobimo na policah trgovine tekom celega leta, se sploh ne zavedamo več pomena sezonskih sestavin ter uporabe morda na prvi pogled ne najbolj lepih delov sestavin.

Everlasting Syllabub and the Art of Carving res ni najbolj napeto branje in zato sem to tanko knjižico brala skoraj dva meseca. Če tu in tam prebereš kakšno stran, je branje prav zanimivo.

Katera je tvoja najljubša kuharska knjiga?

Prijetno branje,

Pina